INTERVJU: TIAN URŠIČ

INTERVJU: TIAN URŠIČ

Do letošnje sezone si igral futsal za Oplast in nogomet za NK Tolmin. Poleti si se odločil, da se posvetiš zgolj futsalu. Kaj je botrovalo tej odločitvi?

Do sedaj sem 6 let treniral in igral za NK Tolmin in Oplast. Predvsem, ker je bilo to tudi izvedljivo. Niso se mi prekrivali ne treningi in ne tekme. Letos pa se je pojavila težava, saj bi imel tekme tako v NK Tolminu, kot tudi v Oplastu ob nedeljah. Kar pomeni, da bi bilo potrebno izbrati, za koga bi šel igrati, tako da bi v vsakem primeru eno ekipo pustil »na cedilu«. Težava bi nastala tudi pri treningih, saj bi vse to težko usklajeval s šolo. Sem tak tip človeka, da ko se nečesa lotim, to delam 100% ali pač ne. Ko sem prišel do ugotovitve, da tega ne bom mogel več početi, je bilo samoumevno, da moram z nečim prenehati. Na koncu sem se odločil, da se posvetim izključno futsalu. Tudi, ker mi je prirasel k srcu.

Igraš na mestu organizatorja/obrambnega igralca. V mlajših selekcijah si bil veliko bolj napadalno usmerjen. Kako ti ustreza to igralno mesto?

Drži, vedno sem igral bolj »v napadu«. Ko sem začel nastopati za selekcijo U15 pa sem začel igrati kot organizator igre. V to vlogo me je postavil takratni trener Rok Hrast. Moram priznati, da sem se na začetku kar malo težko navadil na novo vlogo. Sedaj pa mi to povsem ustreza in že nekaj sezon igram na tem položaju pri vseh selekcijah, za katere nastopam. Zavedam se tudi odgovornosti na igrišču ampak mi je ta »pritisk« všeč. Mnogi so mislili, da ne morem igrati na tem položaju ker, da se fizično ne bom mogel kosati s fizično močnejšimi igralci, ampak s tem nimam nikakršnih težav. Sem pa pripravljen igrati kjerkoli. Važna je ekipa in ne moje igralno mesto.

Kljub mladosti ti trener Vulikić namenja veliko minutažo na tekmah U19. Kako ocenjuješ svoje letošnje igre?

Moja minutaža samo dokazuje, da mi trener zaupa. Na meni pa je, da mu to zaupanje vrnem. Kar pa se mojih letošnjih iger tiče, pa sem delno zadovoljen. Odigrali smo sicer le tri tekme, se je pa moja forma stopnjevala iz tekme v tekmo. Na prvi tekmi je bilo še preveč napak, na ostalih dveh tekmah pa sem že odigral boljše. Vem pa, da sem zmožen veliko več in sedaj je na meni, da to pokažem, ko se bo prvenstvo nadaljevalo.

Pred začetkom sezone so bila pričakovanja igralcev velika. Trenutno stanje na lestvici ni ravno najboljše. Kako naprej?

Tudi moja pričakovanja so bila pred sezono visoka. Ne glede na trenutno stanje na lestvici, pa takšna ostajajo še naprej. Na prvi tekmi, smo v prvem polčasu, popolnoma odpovedali. Nasprotnik je to znal izkoristiti in zasluženo zmagal. Na zadnjo tekmo pa smo v Zagorje odšli zelo zdesetkani. Manjkalo je več kot polovico igralcev. Kljub 9. mestu na lestvici pa naša igra ni slaba. Vsi pa se zavedamo, da imamo še veliko rezerve. In to moramo izkoristiti. Na nas je, da dobro treniramo ter čim bolj dosledno upoštevamo navodila, ki nam jih daje trener.

Koliko se pozna, da lahko na teden opravite samo dva treninga v popolni zasedbi, saj je veliko igralcev med tednom na šolanju v Novi Gorici?

Res je. Ker je polovica ekipe v dijaških domovih, nam uspe sestaviti samo dva treninga tedensko. Proti lanski sezoni, ko smo imeli vsega en trening na teden, je to vseeno korak naprej. Se pa pozna pomanjkanje treningov. Ko je bilo v lanski sezoni konec karantene in smo trenirali trikrat tedensko, se je videl pravi obraz te ekipe. Napredek je bil velik, kar sta pokazali tudi dve tekmi proti Bronxom. Žal tudi letos ni izvedljivo, da bi imeli tri treninge tedensko, tako da moramo iz teh dveh izvleči kar se da, ter na igrišču pokazati pravi obraz.

V letošnji sezoni treniraš tudi s člansko ekipo. Kako so te sprejeli igralci članske ekipe in kaj ti pomeni, da se lahko »učiš« od izkušenih igralcev kot so Anže Širok, Dani Vulikić, Dražen Žarić in ostali? Misliš, da bi mogoče že letos lahko doživel tudi krstni nastop za člansko ekipo?

Moram reči, da sem v prvi vrsti zelo zadovoljen, da mi je trener Zoran Tesko sploh omogočil, da se lahko udeležujem članskih treningov. Po tihem sem upal, da se bo to zgodilo, zato tudi na treningih članske ekipe dajem vse od sebe. Vse igralce, razen seveda okrepitev iz Škofje Loke, sem že poznal že od prej. Čisto vsi pa so me sprejeli kot enega od njih. Meni je trenutno pomembno le to, da lahko treniram s člansko ekipo, saj tako lahko še bolj napredujem. Res mi pomeni veliko, da se lahko učim od naših najizkušenejših igralcev. Moj cilj je seveda igrati za člansko ekipo. Vem pa, da mi do tega nivoja manjka še veliko, tako da se mi popolnoma nikamor ne mudi. Grem korak za korakom in trenutno mi je najpomembnejše, da treniram s člansko ekipo in tako še bolj napredujem. Časa za igranje za člansko ekipo bo še dovolj, tako da o tem trenutno ne razmišljam.

Do sedaj si bil tudi stalen član vseh futsal selekcij, ki potekajo pod okriljem NZS. Kakšne so tvoje ambicije v futsalu?

Drži, redno se udeležujem selekcij pod okriljem NZS, že od U13 naprej. Moje ambicije v futsalu so podobne, kot verjetno pri vseh ostalih igralcih. Želja je seveda najprej zaigrati v članski ekipi v 1. SFL, kasneje bi se pa rad tudi preizkusil v tujini. Seveda si želim, da bi nekoč oblekel tudi dres reprezentance Slovenije. Je pa pred tem še dolga pot in samo od mene je odvisno, ali mi bo to tudi uspelo.

KMN Oplast Kobarid