INTERVJU: PRIMOŽ ZORČ

INTERVJU: PRIMOŽ ZORČ

Za tabo je dolga in pestra kariera. Začel si kot igralec velikega nogometa pri NK Tolminu. Nato te je pot vodila v futsal, kjer si pustil velik pečat. Nam lahko na kratko orišeš tvojo futsal kariero?

Lep pozdrav vsem ljubiteljem futsala. Moja kariera v futsalu se je začela relativno pozno, ampak mi je vseeno uspelo narediti nekaj odmevnih korakov in rezultatov. Po igranju nogometa v Tolminu je prišla možnost, s pomočjo Dragana Perendije, da poskusim igrati futsal v Litiji. Po težjem začetku sem se uveljavil in pot je šla samo še navzgor. Po treh letih v Litiji sem šel, za eno sezono, v Rusijo. Sledil je povratek v Slovenijo, natančneje v Zagorje. Po igranju v Zagorju sem se za eno sezono preselil v italjansko A2 ligo, kjer sem igral za Benevento. Potem pa je sledil še povratek v domače kraje in nekaj zelo uspešnih let igranja za Oplast, kjer sem tudi sklenil igralsko kariero.

Med drugim si igral tudi v Rusiji, natančneje v Norilsku. Kako je prišlo do prestopa v Rusko ligo in kakšna je razlika med rusko in slovensko ligo?

Pri prestopu v Rusijo sem imel tudi nekaj sreče. Bili so igralci v Sloveniji, ki bi lahko odšli v Rusijo pred mano ampak niso imeli ‘jajc’ za ta korak. Tako me je na prijateljski tekmi na Rogli proti Norilsku  pomočnik trenerja Dmitry Kuznecov, po pričevanju Mileta Simeunovića, opazil in tako je prišlo do kontakta med klubom in mano. Razlika med rusko ligo in našo ligo je ogromna. Ni primerjave.

Po končani karieri si bil nekaj let trener ekipe U19 pri Oplastu. Po koncu lanske sezone si se odločil, da ne boš več opravljal vloge trenerja. Zakaj je prišlo do te odločitve? Se v prihodnosti še vidiš v vlogi trenerja?

Pri meni je bila vedno prisotna želja po treniranju in prenašanju znanja na igralce. Tako sem v klubu prevzel selekcijo U19. Bile so uspešne in manj uspešne sezone. Vesel sem, da sem nekaterim igralcem, ki imajo danes pomembne vloge v več klubih, pomagal in jim dal nekaj znanja in usmeritev za naprej. Trener nisem več, ker enostavno ni časa. Nikoli pa ne reci nikoli in tudi sam ne bom zaprl teh vrat. Mogoče se kdaj vrnem v trenerske vode.

V letošnji sezoni si športni direktor kluba in med drugim skrbiš tudi za igralski kader. Po koncu lanske sezone, je člansko ekipo zapustilo kar nekaj igralcev. V klub si vrnil Anžeta Široka, ter pripeljal še štiri igralce iz »razpadlega« Stripya – Roka Beštra, Marka Mohoriča, Andreja Mohoriča in Mateja Mohoriča. Koliko je bilo dejansko težav pri sestavi ekipe za to sezono?

Izgleda, da bomo pri sestavljanju ekipe imeli vedno večje probleme. Bazen igralcev v Posočju se prazni zato bo treba igralce ‘uvažati’ od drugod. To pa je zaradi oddaljenosti Kobarida, od centra države, zelo neatraktivno za igralce, ki prihajajo od drugod. Vsem igralcem, ki so letos v klubu sem se že zahvalil. Če ne bi bilo njih, članske ekipe ne bi bilo. Tako je to danes. popolnoma drugače kot pred, recimo, desetimi leti.

Vse okrepitve so se izkazale za »prave«. Stanje na lestvici sicer ni bilo takšno, kot si je vodstvo želelo pred sezono, je pa res, da se je sezona kar malo presenetljivo hitro začela, kar je povzročilo krajše priprave na sezono. Ekipa je kljub temu prikazala dobre igre, mogoče je malo zatajila le realizacija. Kako ocenjuješ letošnjo sezono v 1. SFL?

Letošnja sezona je bila za klub zelo težka. Covid nam je prinesel nemalo težav, ki pa smo jih sproti reševali. Celotna ekipa z vsemi okrepitvami, ki so prišle letos v klub, je odlična. Ampak nismo mogli prikazati vsega znanja ravno zaradi vseh težav, ki smo jih imeli na poti. Potencial te ekipe se je pokazal takrat, ko smo morali pokazati pravi obraz. In ko je bilo najbolj potrebno, smo bili najboljši. Zato trdim, da imamo odlično ekipo.

Do kam, po tvojem mnenju, lahko poseže članska ekipa v tej sezoni v pokalu?

Veseli smo, da smo v pokalu še vedno v igri. Po težki tekmi v Ajdovščini, proti KIX-u, nas čaka še težja tekma proti KMN Meteorplastu. Na prvi pogled bi rekli, da so to lahke tekme ampak daleč od tega. Verjamem, da lahko pokal osvojimo.

V prvenstvu je bilo kar nekaj težav s poškodbami, predvsem pri nosilcih igre. Jure Uršič dobršen del sezone ni igral, prav tako kapetan ekipe, Nik Logar. Dražen Žarić se je kmalu po vrnitvi ponovno poškodoval. Kar nekaj časa je manjkal tudi Rok Bešter. Ekipa je imela tudi kar nekaj težav s Covidom in karantenami. Koliko je vse to vplivalo na končno mesto na lestvici? 

Te stvari sem nakazal že v prejšnjih odgovorih. Ko smo že mislili, da smo se rešili vseh težav in da lahko gremo naprej, nas je prizadela nova situacija v obliki poškodb ali problemov z virusom. Mislim, da so nam vse te težave pobrale ravno toliko točk, ki so nas ločile od boljše štartne pozicije v četrtfinalu play-offa.

Po besedah predsednika kluba, Jureta Rota, je želja kluba, da se v prihodnosti sestavi člansko ekipo, ki bo sestavljena iz čim več doma vzgojenih igralcev. V ta namen ste letos v klubu ustanovili tudi futsal šolo. Vsi vemo, da treninge kroji Covid. Poteka delo v futsal šoli po začrtanih planih?

Po prihodu trenerja Zorana Teska, ki je bil pobudnik te ideje, smo začeli bolj kvalitetno delati z mlajšimi igralci. In tudi več. Vidno je bilo kako igralci z več treninga napredujejo. In tudi je bilo vidno kako igralci brez treninga, ko smo imeli lock-down, nazadujejo. Zato poskušamo delati naprej po naših najboljših močeh, da bi v prihodnosti spet lahko vzgajali igralce, ki bodo dosegli vrh v članski ekipi.

(Naj)mlajše selekcije ima klub, z igralskega vidika, dokaj dobro pokrite. Težave se pojavljajo pri starejših fantih. Ekipa U17 je bila prijavljena v tekmovanje, a je bila kasneje odjavljena ker, zaradi takšnih in drugačnih razlogov, ni bilo dovolj igralcev. Kako klub namerava »zakrpati« to luknjo v prihodnosti, glede na to, da je pogoj za nastopanje članske ekipe v 1. SFL tudi ekipa U19?

Res je kar ste povedali, da bomo v prihodnosti imeli velike težave pri sestavi selekcije U19. Počakajmo, da se letošnja sezona konča in potem se bomo prešteli. Verjamem pa, da bomo z kvalitetnim delom prepričali dovolj mladih, da nadaljujejo v futsalu in mogoče da se nam priključijo tudi kakšni novi igralci iz drugih klubov.

V ekipi U19 je kar nekaj nadarjenih igralcev. Nekateri tudi že nabirajo izkušnje na članskih treningih. Prehod iz U19 v člansko ekipo je zelo težak. Marsikateri igralec konča s futsalom, ker se ne more prebiti v člansko ekipo. Koliko bi tukaj pomenilo če bi, odgovorni pri NZS, ponovno uvedli tekmovanje U21?

Če se spomnimo kako je bilo takrat, ko smo imeli U21 ligo, lahko rečem da je bila ukinitev le te napaka. Redki so igralci, ki so pri 19 letih že zreli za člansko ekipo katera nosi pritisk rezultata. Za mladega igralca je tudi težko samo hoditi na trening, tekma, predvsem gostujoča, pa je po navadi izlet. Zato je čisto razumljivo, da nekateri fantje izgubijo motivacijo. Na njih je, da vztrajajo in se ne predajo, na nas pa je da te fante poskušamo elegantno vključiti v članski pogon. Glede uvedbe tekmovanja U21 bi bilo super, če bi se vrnilo ampak nisem prepričan, da je slovenski futsal zmožen ponovne uvedbe tega tekmovanja.

Kakšna je po tvojem prihodnost Oplasta? Koliko je domačih igralcev, na katere bi lahko članska ekipa resno računala v roku leta ali dveh?

Oplast je v slovenskem futsalu institucija. To kaže tako prehojena pot kluba, kot tudi osvojene lovorike ter igralci, ki so igrali za ta klub. Veliko je tudi ljudi, ki so in so bili aktivni v klubu. Imamo izjemne navijače in še bi lahko našteval. Oplast gre naprej. Pot sicer ni lahka, ampak tudi v življenju se srečujemo s problemi in preprekami. Imamo kar nekaj mladih igralcev, ki bi oz. bodo lahko igrali za člansko ekipo. Je pa odvisno od več dejavnikov, kako bodo pri tem uspešni. V prvi vrsti pa od njih samih.

Za konec, kaj svetuješ vsem mladim nogometašem Oplasta?

Mladim igralcem svetujem predvsem to, da poleg treningov, ki jih imajo pri klubu, vložijo še dvakrat več dela v individualni trening. Če bodo čakali samo na tisti trening v dvorani, to ne bo dovolj. To je bilo že večkrat v preteklosti dokazano, da tisti ki je vložil v šport več energije, ta je bil veliko bolj uspešen.

KMN Oplast Kobarid