Za Oplast igraš drugo sezono. Kako je prišlo do tega, da si se odločil za igranje za Oplast?
V to sta me nekako povlekla Nejc Žagar in Patrik Berginc. Pogovarjali smo se in beseda je nanesla na to, da za naslednjo sezono ekipa U19 nima vratarja. Prišlo jima na misel, da bi to lahko bil jaz. Najprej sem bil malo skeptičen, ampak sem vseeno premislil o tem, onadva pa sta mi dala še malo vzpodbude in tako sem se odločil, da grem in vsaj vidim, kako mi bo šlo.
Si vratar ekipe U19. Kje si branil prej?
Treniral nisem nikjer. V osnovni šoli sem igral le s sovrstniki iz vasi in nekaj malega v šoli. Sem pa že takrat hotel biti vratar, ker je to tudi moj starejši brat in sem hotel iti po njegovih stopinjah. Ko sem šel v srednjo šolo, sem začel med tednom nogomet igrati vsak dan, v dijaškem domu, ob petkih pa sem hodil s sovaščani na rekreacijo. Večino časa sem seveda preživel med vratnicama. V vasi, na rekreaciji in v dijaškem domu zaradi manjšega igrišča vedno igramo po sistemu 3+1, kjer žoga hitreje prehaja iz ene polovice na drugo in posledično pride do več strelov kot pri sistemu 4+1. S tem sem najbrž pridobil več izkušenj, kot bi jih pri sistemu 4+1. Z izkušnjami pa pride zraven tudi zaupanje v sebe in svoje sposobnosti.
Letošnja sezona je tvoja druga sezona v dresu Oplasta. Postal si tudi kapetan ekipe U19. Kaj ti pomeni to, da so te igralci in trener izbrali za kapetana?
Prva sezona je bila zame bolj kot ne učna sezona, predvsem da sem se naučil, kako stvari tečejo. Proti koncu sezone so bile stvari že utečene, tako da s tem nisem imel več težav. Letos pa mi je pripadla ta čast, da soigralce kot kapetan vodim na igrišče. Sicer me je to malo presenetilo, konec koncev sem v klubu šele drugo sezono. Kljub rahlemu presenečenju, pa sem s tem dobil potrditev, da moj trud in delo nista bila zaman. Hvaležen sem trenerju in igralcem, da so mi zaupali to vlogo in trudim se, da s svojimi dejanji pokažem, da so kapetanski trak zaupali pravi osebi.
Lani te je treniral Primož Zorč, letos je trener Dani Vulikić. Koliko se razlikuje njun način treniranja?
Način treniranja je dokaj podoben. Obema se vidi, da sta v igralski karieri dala kar nekaj skozi in si s tem nabrala izkušnje, ki pridejo pri funkciji trenerja še kako prav. Ker pa smo imeli lani treninge samo enkrat na teden, se mi zdi, da Primož ni mogel uporabiti vseh zamisli, ki jih ima in ki bi nam še dodatno pomagale razvijati naše nogometne veščine. Ko pa smo ponovno začeli s treningi, je mesto trenerja prevzel Dani. Treninge smo imeli trikrat na teden in s tem pridobili veliko znanja, ki ga sicer z enim treningom na teden ne moreš. Tu gre pohvaliti Danija, ker se kljub povečanemu številu treningov vaje niso ponavljale in so bili treningi še kako zanimivi. Tudi po načinu vodenja ekipe sta si kar podobna. Imata avtoriteto in sta v pravih trenutkih ostra, če je treba. Po drugi strani pa jima mirno lahko poveš, če ti kaj leži na duši.
Trenutno ekipa U19 zaseda 9. mesto na lestvici z dvema porazoma in eno zmago. Kako komentiraš trenutno stanje na lestvici?
Prvi poraz, ko smo igrali proti Dobrepolju, smo si definitivno zaslužili. Predvsem v prvem polčasu smo igrali slabo, pa tudi v drugem nismo pokazali vsega, kar znamo. Potem je prišla zaslužena zmaga proti Ptuju. Na tisti tekmi se je videlo, da imamo vsi željo po zmagi. Ta je prišla tudi zaradi pravega pristopa. Poraz v Zagorju težko komentiram, ker me tam, zaradi bolezni, ni bilo. Ker je šlo na tisto tekmo le 7 igralcev, je povsem normalno, da v drugem polčasu niso več mogli držati koraka z nasprotnikom in posledično so morali domov praznih rok, brez točk. Verjetno bi bilo povsem drugače, če bi se tja odpravila celotna ekipa. Verjamem, da bi tisto tekmo bili enakovreden, če ne celo boljši tekmec.
Je to realno stanje ali je ekipa zmožna več?
Ne, to ni realno stanje. Ekipa zagotovo zmore več. Imamo dolgo klop in prav vsak od igralcev ima svoje kvalitete. Vsak od nas mora te svoje kvalitete na treningih prenesti v svojo igro. Ko bomo to naredili in ko bomo vsi redno in brez izgovorov prihajali na treninge, se bo to poznalo tudi na tekmah. Po tem se bomo zagotovo na lestvici dvignili višje in se z vsakim nasprotnikom vsaj enakovredno kosali.
Letos je tvoja zadnja sezona v tekmovanju U19, saj boš drugo leto prestar za to kategorijo. Kako naprej? Je tvoja želja nadaljevati s futsalom?
Tu stvari še niso določene. Drugo leto nameravam oditi na študij v Ljubljano. Želja po igranju bo neverjetneje še vedno prisotna. Vendar pa obstaja kar velik problem, in to je razdalja med Ljubljano in Kobaridom. Tako da za zdaj ostaja to vprašanje odprto, po koncu sezone pa bo že bolj jasno, kako naprej.
KMN Oplast Kobarid