Kmalu po finalu pokala terme Olimia, je bil trener članske ekipe, Zoran Tesko, gost v oddaji Gol na Radiu Slovenske Gorice. Intervju z njim je opravil Bogdan Šuput.

BOGDAN ŠUPUT: Zoran, najprej morda beseda ali dve o polfinalni in finalni tekmi pokala Terme Olimia, ki se je prejšnji vikend odvijal v Podčetrtku?

ZORAN TESKO: Kakor že vsi vedo, smo igrali polfinalno tekmo proti Siliku iz Vrhnike. Šlo je za dve zelo izenačeni ekipi. Mogoče je bil Siliko nek tihi favorit saj tudi na prvenstveni lestvici kotira dosti višje kot mi. Ampak pokal je neja specifika, specifično tekmovanje. Vsi vemo, da samo ena tekma odloča o tem kdo gre naprej. Obe ekipi sta se dobro pripravili. Trener pri Siliku je Mile Simeunović. Poznava se že kar nekaj let, tako da nekih skrivnosti ni moglo bit. Moram pa poudariti, da smo to tekmo odigrali najboljše in je bila to najboljša tekma odkar sem letos trener Oplasta. Fantje so res odgarali tekmo. Zadeli smo takrat, ko je bilo najbolj potrebno, je pa imel tudi Siliko svoje priložnosti, na srečo pa jev vratih, naš kapetan Nik Logar, odlično opravil delo. Tako da smo na koncu zmagali s 4:1. V finalu pa je, kot vemo, Dobovec zasluženo postal prvak. Moramo priznati, da so boljša ekipa, ki ima kopico reprezentantov. Igrajo že dolgo skupaj, sedaj že tri sezone, tako da so uigrani in tehnično zelo močni. Ampak tako kot sem fantom povedal pred prvo tekmo, sem jim tudi pred drugo rekel, da gremo poizkusit zmagat. Fantje so spet dali vse od sebe. Mogoče so malo prehitro zadeli tisti gol. Že v četrti minuti smo zgubljali 1:0 in potem smo do polčasa poizkusili obrniti tekmo v svojo korist. Imeli smo svoje priložnosti ampak je žal v vratih Dobovca stal Damir Puškar, za katerega vsi vemo, da je trenutno najboljši golman v Sloveniji. On nam je preprečil izenačenje. Na koncu pa je stopil na sceno še najboljši igralec futsala v Sloveniji, Kristjan Čujec, ki je individualno izigral našega igralca, zabil nemogoč gol. Pri rezultatu 2:0 je, tako ekipo kot je Dobovec, zelo težko uloviti. Vseeno smo poizkusili še z vratarjem v polju ampak žal nam drugega, razen, da smo dobili še dva gola, ni uspelo narediti. Tako da je Dobovec na koncu zasluženo osvojil lovoriko. V polfinalu so tudi Sevnico premagali z 2:0, tako da so na koncu premagali obe ekipi brez prejetega gola, kar je, kakorkoli obrnemo, zelo dober rezultat.

BOGDAN ŠUPUT: Že nekaj let imamo sedaj ta »final four«, kjer se v soboto odigrata dve polfinalni tekmi. Nato finalista tudi prespita v Podčetrtku in se nato v nedeljo pomerita v finalu. Kako ti gledaš na ta »final four«, zaključni dl pokalnega tekmovanja?

ZORAN TESKO: Če pogledam tako na splošno, je pokal mogoče rezerviran tudi za mogoče malo slabše ekipe, ekipe, ki lahko presenetijo. Vemo, da se je tako v futsalu, kot v velikem nogometu, že dogajalo, da je drugoligaš osvojil lovoriko. Mislim pa, da tak način tekmovanja, za take ekipe ni dober, ker ima tukaj veliko prednost nek favorit. Klub, ki ima na nek način pol profesionalce. Za amaterja je malo preveč odigrati dve tako težki tekmi v dveh dneh. Da se, ampak moraš biti obe tekmi na nivoju. Po mojem je ta cel vikend eno doživetje. Je super ampak je pa vsekakor težje osvojiti lovoriko, kot če bi bila samo ena tekma.

BOGDAN ŠUPUT: Se strinjam ampak, tudi sam si dejal, da je to na koncu enkrat letno in seveda vsak igralec in klub si želi priti na ta zaključni turnir, kjer je seveda tudi medijsko poskrbljeno, kjer je malce več druženja in seveda kjer je nek poseben ritem, katerega lahko igralec poskusi in ugotovi, kaj pomeni imeti dve močni tekmi v dveh dneh.

ZORAN TESKO: Ne me narobe razumeti. Stvar na koncu koncev je super in je doživetje. Recimo, ko sem prevzel letos decembra Oplast, smo imeli 7 točk in še niti ene odigrane tekme v pokalu. Nihče ni verjel, da se mi sploh lahko uvrstimo na zaključni turnir pokala. Jaz pa sem fantom po prvem treningu rekel, da bomo v obeh finalih. In so me čudno gledali. Naša največja prednost v Podčetrtku pa je bila neobremenjenost, ker smo se uvrstili na finale pokala. Vsi smo vedeli, da je Dobovec favorit, Siliko nekako manjši favorit, mi pa nimamo kaj izgubiti. Gremo in uživajmo. In mislim, da nas je v finale pripeljala ravno ta sproščenost in tudi v finalu smo odigrali zelo dobro tekmo prav zaradi te sproščenosti. Ko pa pogledam še naše navijače, ki so se, iz čisto drugega konca Slovenije, preselili v Podčetrtek in ki jih je bilo mogoče nekaj manj kot 100 ampak so dihali z nami. Tudi po tekmi smo se potem družili z njimi. Ta zmaga je bila tudi zaradi fenomenalnega vzdušja. Zastave so vihrale po celi dvorani, pelo se je, non stop se je pozdravljalo,..tako da je ta final four, kot neko doživetje, super stvar. Je pa naporno.

BOGDAN ŠUPUT: Tudi sam se strinjam s teboj. Zelo dobro poznam tudi navijače Oplasta. Sam sem imel to čast oziroma priložnost, da sem bil v komisiji, ko smo »ustanovili«, s strani komisije, ta zaključni turnir pokala. Nikoli ne bom pozabil zaključnega turnirja v Tolminu, kjer je slavil prav Oplast in nato zaključnega turnirja v Kobaridu, kjer je slavil Puntar.

ZORAN TESKO: Ja, mogoče je sedaj, ko se ta zaključni turnir zadnja leta dogaja v Podčetrtku, ker je pač sponzor pokala iz teh krajev, v neki prednosti Dobovec, ker je iz tistih krajev. Ampak kot pravim, vsi v športu gledamo, da se dogajajo takšne stvari in potem nekako tudi vsi uživamo v tem. Tako da, ja, je super stvar.

BOGDAN ŠUPUT: Ti si izkušen igralec in trene. Morda še beseda ali dve o ligaškem tekmovanju?

ZORAN TESKO: Moram priznati, da sem sedaj, po dveh letih spet v futsalu. Zadnji dve leti sem bil in deloval v nogometnem klubu Vrhnika, kjer sem delal z mladinsko selekcijo v velikem nogometu, tako da sem mogoče malo izgubil nit. Letos, ko sem se vrnil, sem mogoče začel spet malo spoznavati futsal in sem opazil, da kvaliteta v futsalu malo pada. Zato sem v Oplastu prišel na idejo, da bi ustanovili futsal šolo, da bi začeli delati z mlajšimi selekcijami, ker enostavno vidim, da igralcev v Sloveniji primanjkuje. Da jih primanjkuje je dokaz tudi to, da je morala Litija letos pripeljati 4 tujce (dva Španca in dva Brazilca). Ravno zaradi tega pa bo letos zanimivo prvenstvo. Ostali klubi pa ne moremo parirati Dobovcu. Dobovec je skoncentriral tiste boljše igralce v svoj klub, ostali pa smo nekako vsi enakovredni, saj lahko vsak vsakega premaga. Tako da bo prvenstvo sedaj šele postalo zanimivo. Bomo pa videli kaj bo v prihodnosti. Malo se bojim za prihodnost ligaškega futsala v Sloveniji, ker se mi zdi, da klubi slabo delajo z mladimi. Vemo, da so problem finance. Futsal je nekako specifika saj moraš imeti dvorano, za tabo mora stati veliko število sponzorjev. Letos je stanje takšno kot je. V končnici bo 8 ekip, v finalu se bosta med sabo verjetno udarila Dobovec in Litija, lahko pa kdo preseneti. Ampak glede na kvaliteto, mislim, da je letošnji finale rezerviran za ti dve ekipi.

BOGDAN ŠUPUT: Seveda se popolnoma strinjam s teboj Zoran. Seveda si nihče ne želi, da bi se še kakšnim klubom zgodilo to, kar se je v Mariboru s tamkajšnjim prvoligašem. Bili so državni prvaki, pokalni zmagovalci, nato pa je klub prenehal delovati. Prav tako se je podobna zadeva zgodila v vaših koncih s KMN Puntarjem. Dolga leta smo spremljali zanimive derbije na relaciji Kobarid – Tolmin, katere verjetno tudi sedaj pogrešate.?

ZORAN TESKO: Hvala, ker si me spomnil na to. Ravno o tem sem hotel govoriti. V tem smislu sem tudi jaz razmišljal, ker manjka teh derbijev, kot so bili med Oplastom in Puntarjem, Litijo in Zagorjem,… včasih je bil derbi Litija proti Sevnici. Zdi se mi, da so ti klubi začeli malo životariti. Tukaj imamo še Bronx iz Škofij, ki je zraven od samega začetka pa se tudi nekako vsako sezono vleče. En dokaz je tudi, da se tisti starejši igralci, ki so stari že čez 35 let, za kakšno tekmo vrnejo v svoj matični klub in pomagajo klubu, da ne izpade ali pa da mogoče v kakšni tekmi tudi premagajo kakega favorita. Mislim, da bi tukaj mogoče morali, vsi klubi, najti neko isto nit in mogoče ustanovit neko združenje klubov ali kaj podobnega s ciljem, da bi se stvar nekako začela spet dvigovati. Ker kot sem povedal, v Kobaridu že razmišljamo o tem, da bi začeli z otroci, že v vrtcu, trenirati futsal.

BOGDAN ŠUPUT: Točno tako in mislim, da je to tudi prava pot. Po eni strani tudi sam veš, da v tvojih časih še ni bilo reprezentanc nižjih kategorij. Sedaj je tudi za to poskrbljeno, tako da imajo ti mladi fantje možnost igrati v reprezentanci še več tekem, tako da možnost je, treba je samo pridobiti igralce.

ZORAN TESKO: Seveda, vsi imajo možnost. Če pogledam samo Posočje…Puntarja ni več, Oplast se je mogoče sedaj še bolj zbudil. Do sedaj je Leban Saša, kot trener, poskušal držati vse to skupaj in na čim višjem nivoju. Sedaj se je vrnil tudi Primož Zorč. Uprava je začela delovati, imamo novega predsednika, Jureta Rota, ki ima polno energije za to in mislim, da je sedaj pravi trenutek. Ker če bomo mi hoteli nekaj narediti na dolgi rok, bomo morali začeti z delom že v vrtcu in osnovni šoli, delati igralne dneve, delati na tem, da se otroci zabavajo, ker v Posočju razen nogometnega kluba Tolmin in par manjših klubov, sploh ni športa. Ko se jaz pripeljem v Tolmin so ulice prazne. Otrok ni na igriščih, tako da jih je na nek način treba animirati. In verjamem, da bi oni potem prišli, če bi se kdo malo ukvarjal z njimi. Mislim, da bi morali delati po celi Sloveniji isti sistem.

BOGDAN ŠUPUT: Kot si sam dejal pa futsal ima neko tradicijo v Tolminu in Kobaridu, tako da sem prepričan, da ste na pravi poti. Za konec najinega pogovora, bi se dotaknil malo tudi naše reprezentance. Tudi ti si dolga leta bil član slovenske futsal reprezentance, tako da me zanima tvoje mnenje o neuspehu naše futsal reprezentance, na kvalifikacijah za svetovno prvenstvo.

ZORAN TESKO: Ta generacija je moja generacija. Jaz kot selektor reprezentance U21, sem jih zbral takrat. Potem jih je prevzel Andrej Dobovičnik. Uspešno so igrali in se uvrščali na evropska prvenstva, na svetovno prvenstvo se jim žal nikoli ni uspelo uvrstiti. Moramo vedeti, da je bila ta generacija daleč najboljša do sedaj. Igrajo že deset let skupaj. Dosegli so veliko. Slovenija v ekipnih športih…za mene so svetovni prvaki. Če pogledamo košarko – evropski prvaki, rokomet – blizu, futsal v Evropi kotira zelo visoko,…kvaliteto imamo. Ta neuspeh, ki je prišel, pa mislim da je prišel tudi zaradi dela v klubih. Vsi klubi so šli na dva, maksimalno tri treninge v tednu. Futsal je žal postal malo boljša rekreacija. In to se nekje mora poznati. Kolikokrat na teden trenira naš najboljši igralec Kristjan Čujec? To se je treba vprašati. Kolikokrat ima on možnost, poleg svoje službe, družine in otrok, it v Dobovec, v Rogaško Slatino na trening? Mi treniramo dvakrat na teden. Jaz sem predsedniku rekel, da me ne bo več zraven, če ne gremo na tri treninge na teden. Ker je to neuspeh in to ne more zagotavljati uspeha. In isto je z reprezentanco. Če v klubih delamo slabo, potem je tudi reprezentanca slaba. Če bomo v klubih dvignili število treningov, se bo tudi reprezentanca lažje uvrščala naprej.

BOGDAN ŠUPUT: Morda smo tukaj, v naši oddaji, že večkrat naredili primerjavo s Slovensko reprezentanco, ki je igrala pri nas v Ljubljani na evropskem prvenstvu. Če pogledamo sedaj te kvalifikacije, se mi zdi kot da smo malce padli, ampak je verjetno ravno to, kar si sedaj dejal razlog. V času evropskega prvenstva, je tri četrtine naše reprezentance igralo v tujini, kjer so seveda trenirali 5-krat na teden, danes pa je takšno stanje kot je.

ZORAN TESKO: Ne vem zakaj je to tradicionalno. Če pogledamo hrvaško reprezentanco. Po evropskem prvenstvu na Hrvaškem so padli. Ne vem, zdi se mi, da se na teh prvenstvih določene stvari obljubljajo ampak dejstvo je, da potem vsakič potem stvar pade. Zakaj pade? Za to so odgovorni ljudje. Nočen nobenega obtoževati, ampak vem, da sem to evropsko prvenstvo budno spremljal. Bilo je v Ljubljani, jaz sem Ljubljančan in ogledal sem si vse tekme. Na tekmah je bilo deset tisoč ljudi, vsi smo navijali in skandirali Slovenija, Slovenija,.. Bivši reprezentanti, ki smo bili v VIP ložah smo poslušali zgodbice »uuu zdaj bo…bomo to omogočili, pa bomo to omogočili,…«. Od vsega tega, kar so takrat obljubljali pa ni bila speljana niti ena stvar. Zakaj je bilo tako ne vem, ker se ne gibljem v teh krogih. Dejstvo pa je, da se je zgodila ista stvar, kot na Hrvaškem, ko je reprezentanca padla za dva razreda.

BOGDAN ŠUPUT: Tudi pri nas že dolga leta čakamo na sponzorja lige, pa tudi tega ni.

ZORAN TESKO: Seveda. To bi bila idealna rešitev. Jaz verjamem, da bi se našel ta sponzor lige. Ker se mi zdi, da tukaj nebi bilo potrebno, da ta sponzor pokriva celotno ligo. Ampak recimo, da bi pokril samo sodnike, bi klubi delali veliko lažje. Tudi z mladimi in ostajalo bi več denarja. Tako pa jaz verjamem, da vsi klubi nekako životarimo. Tekmovanje za člansko ekipo klub stane najmanj 20.000,00 € na sezono. To je minimalno. Kje so potem šele kakšne nagradice za igralce. In mogoče bi potem kakšen € ostal tudi za mlajše selekcije in bi vse skupaj lahko šlo gor.

BOGDAN ŠUPUT: ja vse to so teme, katerim bi lahko posvetili kakšno oddajo. Zoran, najlepša hvala, da si si vzel čas, da si bil danes naš gost. Tebi in seveda tvoji ekipi Oplasta pa želim vse dobro v nadaljevanju našega prvenstva.